Danes, ob praznovanju dneva žena, malce drugačna verzija TOP 5 novičke - posvečamo se namreč bada** ženskam, ki imajo izjemen vpliv na področju tehnologije. Njihov pomen in prispevek k razvoju tehnološkega sveta sta neprecenljiva, saj so ali pa so bile ključne za napredek tehnoloških inovacij, ki jih uporabljamo danes. Spoznaj jih. 👇
- Mira Murati, tehnološka direktorica (CTO) OpenAI
Mira Murati je prava ikona za ženske in moške v tehnološki industriji, saj je s svojim delom pri OpenAI dokazala, da spol ne določa uspeha. Kot začasna direktorica v OpenAI je pomembno prispevala k razvoju najnaprednejših tehnologij umetne inteligence, s čimer je postala navdih za vse, ki si prizadevajo za inovacije.
Njeno življenje je zaznamovano s strastjo do tehnologije in močno odločnostjo, da spreminja svet na bolje. Čeprav osebne podrobnosti o svojem življenju ohranja zase, je svojo kariero gradila v vodilnih vlogah pri podjetjih, kot so Goldman Sachs, Tesla in Leap Motion, preden se je pridružila OpenAI.
Ko je postala del ekipe OpenAI, je prevzela vodilno vlogo pri projektih, kot sta ChatGPT in DALL-E, ki sta postala priljubljena zaradi svojih izjemnih sposobnosti, kot je ustvarjanje unikatnih umetniških del ali odgovarjanje na zapletena vprašanja na način, ki je presenetljivo človeški.
Njen uspeh je pomemben dokaz, da je mogoče doseči izjemne rezultate v tehnološki industriji ne glede na spol, in da lahko vsakdo s strastjo in vztrajnostjo doseže svoje cilje. Mira Murati je prava inspiracija za vse, ki si želijo pozitivno vplivati na svet tehnologije in inovacij.
- Ada Lovelace, prva programerka na svetu, ki je razvila algoritem za računanje Bernoullijevih števil in s tem postavila temelje za programiranje
Ada Lovelace je bila angleška matematičarka in pisateljica, rojena 10. decembra 1815, kot hči slavnega britanskega pesnika lorda Byrona. Ada je odraščala pod strogim nadzorom svoje matere, ki pa je želela preprečiti, da bi ponovila očetove nenavadne in razuzdane življenjske poti.
Ada je že zgodaj pokazala zanimanje za matematiko in znanost ter je bila nadarjena matematičarka. Kasneje je spoznala Charlesa Babbagea, britanskega matematika in izumitelja, ki je razvil zgodnje računalniške stroje, imenovane različice analitičnih strojev. Ada se je fascinirala nad Babbageovimi idejami in se z njim začela dopisovati.
Njeno najbolj znano delo je njena analiza Babbageovega analitičnega stroja, ki ga je opravila leta 1843. V tem delu je opisala, kako bi se lahko stroj uporabljal za računanje Bernoullijevih števil, kar je pravzaprav bil zgodnji algoritem. Ada je zapisala tudi nekaj, kar se zdaj šteje za prvi računalniški program na svetu. To je bil algoritem za generiranje Bernoullijevih števil, ki ga je zasnovala za uporabo z analitičnim strojem.
Ada Lovelace je s svojimi prispevki postavila temelje za programiranje, čeprav Babbageov stroj nikoli ni bil dejansko izdelan. Njeno delo je pomembno predvsem zaradi njene vizije o tem, kako računalniški stroji ne bi bili le orodja za računanje, temveč tudi orodja za izvajanje zaporednih operacij, kot jih vidimo v modernih računalnikih. Ada Lovelace je tako upravičeno priznana kot prva programerka na svetu in pomembna figura v zgodovini računalništva.
- Grace Hopper, pionirka v računalništvu, ki je prispevala k razvoju prvih programskih jezikov in izumila prvi prevajalnik
Grace Hopper, rojena 9. decembra 1906, je bila ameriška računalniška znanstvenica in pionirka v razvoju računalništva. Njena dediščina sega globoko v zgodovino računalništva, saj je prispevala k razvoju prvih programskih jezikov in izumu prvega prevajalnika.
Njeno najpomembnejše delo je bilo razvoj programskih jezikov. Kot del skupine, ki je delala na UNIVAC I, je Hopperjeva leta 1952 razvila prvi računalniški program, ki je bil napisan v strojni kodi. Ta dosežek je pomenil prehod od ročnega programiranja računalniških sistemov k uporabi programskih jezikov, ki so bili bolj človeško berljivi. 💡
Poleg tega je Hopperjeva razvila tudi prvi prevajalnik. Njena inovacija, imenovana A-0 System, je omogočila programerjem, da pišejo programe v bolj razumljivih in enostavnejših jezikih, kot je bila na primer strojna koda. Prevajalnik je deloval tako, da je prevedel te programe v strojno kodo, ki jo je lahko prebral računalniški sistem. Ta prelomni dosežek je bil temeljni kamen za razvoj bolj naprednih programskih jezikov, kot so COBOL, Fortran in mnogi drugi.
Čeprav je Grace Hopper umrla leta 1992, je njen vpliv na področje računalništva neprecenljiv. Njeno delo je odprlo vrata za razvoj sodobne računalniške industrije in omogočilo razvoj programskih jezikov, ki so temeljni za delovanje računalniških sistemov po vsem svetu. Grace Hopper ostaja ikona in navdih za vse, ki se ukvarjajo z računalništvom.
- Melanie Perkins. Direktorica in soustanoviteljica Canve
Melanie Perkins je prava inspiracija, za vse, kako daleč lahko ženske pridejo v tehnološkem svetu. Njena zgodba do uspeha je navdihujoča primerljiva z najboljšimi v industriji. Pričela je s svojo podjetniško potjo že v mladih letih, ko je še študirala na Univerzi v Zahodni Avstraliji. S svojim podjetniškim duhom je že takrat želela rešiti enega od najpogostejših izzivov študentov - težavnost pri oblikovanju. 💡
Leta 2007 je ustanovila prvo podjetje, Fosino Books, ki je ponujalo spletno orodje za oblikovanje šolskih letakov. Ta izkušnja jo je vodila do ideje, da bi razširila svoje poslovanje in ponudila orodje za oblikovanje na splošno. Tako se je leta 2012 skupaj s so-ustanoviteljem Cliffom Obrechttom podala v novo podjetniško pustolovščino - Canva. 🚀
Zaradi njene vizije in predanosti je Canva hitro pridobila priljubljenost. Njen cilj je bil, da ustvari orodje, ki bi omogočalo vsakomur, ne glede na tehnično znanje, enostavno ustvarjanje privlačnih grafičnih vsebin. S trdim delom, vztrajnostjo in predanostjo je Canva postala nepogrešljivo orodje za oblikovanje za milijone ljudi po vsem svetu. 💪
Perkinsova je postala prepoznaven obraz v tehnološki industriji, predvsem pa je postala simbol za sposobnost žensk v tem sektorju. Njena zgodba dokazuje, da so ženske enako sposobne kot moški, da se izkažejo in uspejo v tehnološkem svetu, če imajo priložnost, podporo in vero vase. S svojim delom in dosežki je Melanie Perkins postala navdih za mnoge ženske po vsem svetu, ki si prizadevajo za uspeh v tehnologiji. 👩💻🌟
- Tjaša, re:dojeva Black Belt Product Ninja (CPO)
V dinamičnem svetu nenehnih tehnoloških sprememb je izziv najti posameznika, ki uspe združiti strast do tehnologije s preprostostjo in gorečnostjo do ustvarjalnosti. Toda Tjaša, s svojo ljubeznijo do tehnologije, v ekipi re:do predstavlja srčno in navdihujočo osebo, ki soustvarja prihodnost mobilnih storitev že skoraj desetletje.
Tjašina karierna pot se je začela pri si.mobilu, kjer je začela v produktnem marketingu. Njena predanost jo je nato popeljala k produktni ekipi Boba, kjer je zasedla vlogo produktnega managerja. Ker pa je Tjaša tista, ki se ne ustraši izzivov, ki jih prinaša hitro spreminjajoči se svet telekomunikacij, jo je njen nabor sposobnosti privedel do tega, da je postala glavna oseba za razvitje mobilnega ponudnika re:do, ki spreminja igro v industriji telekomunikacij.
Kljub nežnosti je Tjaša v resnici močan motor in gonilna sila za inovacije pri re:do. Z nenehno radovednostjo in strastjo do tehnoloških novosti, je postala neizogibna figura v ekipi, ki presega meje in postavlja temelje za revolucijo, ki jo prinaša re:do aplikacija.
Skozi njeno delo se prepleta preprostost in kompleksnost, ki omogoča popolno svobodo in preglednost pri delovanju za vse uporabnike. Tjaša je torej tista, ki pooseblja re:dojev slogan in ti z razvojem aplikacije daje svobodo in nadzor nad mobilnim ponudnikom v tvoje roke!
Hrabre, močne, žene. Vesel 8.marec vsem superženskam! 💖
