1. Googlov chatbot Bard postaja vse boljši zahvaljujoč Geminiju
Bard, Googlov klepetalni robot, je postal boljši zahvaljujoč svojemu novemu modelu Gemini. Ta model zdaj poganja Bard v angleško govorečih državah, kar obljublja izboljšane odgovore in funkcije. Google trdi, da se Gemini lahko primerja in celo preseže tehnologijo ChatGPT.
Bard trenutno uporablja Gemini Pro, srednji nivo serije Gemini, ki je hiter, učinkovit in zmogljiv. Sissie Hsiao, vodja Barda pri Googlu, pravi, da je Gemini največja nadgradnja doslej in prinaša izboljšave na vseh področjih, kot so povzemanje, razmišljanje in pisanje.
Gemini Ultra, najzmogljivejša različica modela, bo kmalu na voljo, kar pomeni, da bo Bard kmalu postal več kot le chatbot. Naslednje leto načrtujejo predogled "Bard Advanced", ki bo poganjal Gemini Ultra in bo sposoben tudi sprejemanja in ustvarjanja slik, zvoka ter videa.
Gemini se izkaže predvsem v nebenešedilnih interakcijah, saj je multimoden in lahko deluje v različnih modalitetah, vključno z besedilom, sliko, zvokom in videom. To pomeni, da lahko Bard nudi boljšo izkušnjo uporabnikom pri interakciji z različnimi vrstami vsebin.
Če Googlova primerjava drži, bi lahko Bard z novim modelom postal enako dober chatbot kot ChatGPT. To je zagotovo impresiven dosežek in kaže na napredek v razvoju klepetalnih robotov za boljše razumevanje in odzivanje na uporabnikove namene.
2. Messenger je končno privzeto dobil šifriranje od konca do konca
Ej, zdej pa ne morem verjet, da so končno vklopili tisto šifriranje v Messengerju! Mark Zuckerberg je ful časa govoril o tem, zdaj pa so končno uresničili obljubo. Tko da, ko zdaj klepetaš al pa kličeš v Messengerju, je šifriranje od konca do konca privzeto vklopljeno.
To pomeni, da lahko vidi vsebino tvojih sporočil samo oseba, ki ji pošiljaš. Nihče drug ne more pokukati vanj. To je tako, kot da bi bilo tvoje sporočilo zaklenjeno v posebni škatli, ki jo lahko odpre samo tisti, ki jo prejme oziroma je naslovnik.
Še ena kul stvar je, da to ne vpliva na druge funkcije Messengerja. Še vedno lahko uporabljaš vse te fore, kot so teme in odzivi po meri. Ampak, hecno, bo trajalo mal časa, da se vsi klepeti samodejno preklopijo na to šifriranje.
Sam še ena stvar, nekako ni šifriranja od konca do konca za skupinske klepete. In tut Instagram sporočila niso privzeto šifrirana. Ampak Meta pravi, da bodo to kmalu uredili tudi za Instagram.
To je dobro za zasebnost. Spomnim se, da je Zuckerberg že leta 2019 govoril, da gredo v smer šifriranih sporočil, da bo komunikacija bolj zasebna. In zdaj so končno to uresničili! 😉
3. Meta lansira samostojni generator slik, ki ga poganja AI
Hej, Meta je zdaj predstavila nekaj novega - nekakšen čarovnik za ustvarjanje slik z imenom Imagine with Meta. Zadeva deluje tako, da uporabniki opišete, kaj hočete, pa ti AI naredi sliko. Sploh fajn je, ker je trenutno brezplačna za uporabo v ZDA in lahko ustvariš kar štiri slike na vsak opis.
V bistvu je to kot OpenAI DALL-E, samo da je od Meta. Samo s tem, da so imeli prej neki težavice zaradi nekih rasnih zadev pri njihovem AI, ampak zdaj naj bi vnesli neke vodne žige, da bo vse bolj pregledno.
Aja, pa zdaj lahko to uporabljaš tudi na spletu, ne samo v klepetih. Se spomniš, kako smo nekateri uporabljali tisto funkcijo za pretvarjanje besedila v slike med klepeti? No, zdaj je to na voljo tudi na spletu.
Upam, da nisem preveč zakomplicirala, ampak to so nekako zadnje novice iz Meta sveta! 😊
4. Kako ustaviti diskriminacijo v umetni inteligenci: Triki Anthropica
Anthropic se loteva problema, ki ga imamo pri učenju umetne inteligence. Ko postavljamo umetne modele za odločanje o denarju in zdravju, se moramo soočiti z vprašanjem pristranskosti. Kako preprečiti, da bi modeli, ki se učijo iz podatkov, ki že vsebujejo pristranskosti, postali sami pristranski?
V svoji zadnji potezi so raziskovalci pri Anthropica pod vodstvom Alexa Tamkina preučili, kako bi lahko preprečili diskriminacijo v jezikovnih modelih, na primer v modelu Claude 2.0. To je še posebej pomembno pri odločitvah, ki se nanašajo na zaposlovanje in posojila.
Raziskovalci so preverili, ali lahko spremembe v lastnostih, kot so rasa, starost in spol, vplivajo na odločitve modela v različnih situacijah, kot so izdaja delovnega vizuma, skupno podpisovanje posojila, plačilo zavarovalnine itd. Ugotovili so, da se je diskriminacija pojavljala, pri čemer je bilo biti črnec najbolj diskriminirano, nato indijansko in nebinarno.
Različna preoblikovanja niso vplivala na nič, prav tako ni pomagalo, če smo modelu naročili, naj razmišlja na glas med opravljanjem nalog. Toda ključno je bilo, kar so imenovali "intervencije" ali tožbe, ki so jih priložili nalogam in ki so modelu narekovale, da ne sme diskriminirati. Na primer, če model dobi podatke, ki vsebujejo zaščitene lastnosti, naj v svoji odločitvi predpostavlja, da teh lastnosti ni.
Preprosto rečeno, namesto da bi modelu rekli, naj razmišlja na določen način, so mu povedali, naj ne diskriminira, in mu predpisali, kako naj se obnaša v določenih situacijah. To bi lahko bil ključ do ustvarjanja bolj poštenih in nepristranskih umetnih inteligenc.😍
5. Razvili AI, ki lahko "okusi vino”
Švicarski znanstveniki so razvili umetno inteligenco, ki je sposobna zaznati ponaredke vina z impresivno natančnostjo. Algoritem, ki so ga ustvarili na osnovi plinske kromatografije 80 vzorcev vina, je z 99-odstotno natančnostjo določil izvor vzorca vina.
Profesor Alexandre Pouget z Univerze v Ženevi je pojasnil, da so se osredotočili na molekularni vzorec vina, ki ga tvorijo kompleksne spojine in njihove kombinacije. Vsaka klet ima svoj unikaten kemijski podpis, neodvisen od letnika. Umetna inteligenca je tako zmožna prepoznati izvor vina, v 99 odstotkih primerov pa je bila uspešna.🍷
Pouget vidi velik potencial umetne inteligence pri odkrivanju vinskih ponaredkov, kar je še posebej pomembno v Evropi, kjer vinska industrija letno izgubi tri milijarde evrov prihodkov zaradi ponaredkov. Poleg tega pa se možnost uporabe strojnega učenja ponuja tudi pri sami pridelavi vina, kar bi lahko pripomoglo k povečanju kakovosti in pocenitvi postopka mešanja vina.
Raziskavo so znanstveniki objavili v strokovni reviji Communications Chemistry.